Udeleženci: učenci in učitelji OE OVI Jarše, DZC in oddelek enote OŠ Vide Pregarc.
»Zima pa taka!« Nič kaj se letos ni slišala pesem Retro Banda Cikcak, saj smučke ne drsijo po zeleni površini, pa vseeno to ne pomeni, da se nismo zabavali ali se od blizu pomerili s strminami smučišča na Ribniškem Pohorju. Še dobro, da vremenske napovedi držijo in so smučarsko opremo nadomestile žoge in skiroji, balinčki, plezalke, gojzarji, goli, … Ne, ni nam bilo dolgčas, kvečjemu kratkočas, teden je minil kot bi trenil in že smo na parkirišču ugledali avtobus, ki nas je zapeljal nazaj v megleno Ljubljano. Ampak lepo počasi, dan za dnem.
V ponedeljek smo si ogledali »toti« Maribor. Pričeli smo precej »eksotično« z ogledom aquaterarija. Res lepo doživetje videti določene živalske vrste, ki jih v naravi ne moremo. Za ene vrste, je bolje, da jih ne zagledamo na naši poti! Zaprte steklene zabojčke smo zamenjali za ozke tlakovane ulice in široke trge Maribora. Imeli smo lokalnega vodiča, ki nas je seznanil z zgodovino mesta in njegovimi naravnimi in zgodovinskimi posebnostmi. Za kopanje v Dravi je bilo malo premrzlo, kljub temu, da je bilo Mariborsko smučišče, ki smo ga videli v daljavi, povsem poletno zeleno. Zapustili smo štajersko prestolnico in nadaljevali pot na Pohorje. V apartmajih Tisa so nas že pričakovali. Vedno se veselimo namestitve s štirimi zvezdicami, dobre hrane in svežega zraka. Ja, manjkal je sneg, ampak z bogatim programom, smo tudi tega nadomestili. Popolne smo preživeli ob družabnih igrah in športu na prostem. Tradicionalno nas je obiskal tudi policist, da smo malo osvežili znanje o obnašanju na »zunanjih športnih površinah«. Zvečer smo se podružili in legli k počitku.
Naslednji dan smo se razdelili v dve skupini. Skupina mlajših je odšla na plezalno steno v Radlje. Skupina starejših pa je zagrizla v pohorski granit in se odpravila na 2 urni pohod proti koči na Pesniku. Da morala ne bi padla, so nam bile obljubljene palačinke in čaj na cilju. Podkrepljeni s kalorijami, smo se vrnili v Ribnico. Po popoldanskem kosilu smo na igrišču imeli športne delavnice. Zvečer kino in torek smo obkljukali.
Sreda je bila zrcalna slika torka, le skupini sta se zamenjali pri dejavnostih. Popoldne smo imeli še štafetne igre na igrišču in večerni sprehod z lučkami.
Že dobro klimatizirani na kmečko okolje, smo potrebovali samo še žig, da smo pravi vaščani. Obisk kmetije je bil povsem smiseln zaključek iztekajočega tedna. Ogledali smo si živali, poslopja, mehanizacijo in prisluhnili gospodarju in gospodarici. Tako smo dodali še en košček mozaiku naše šole v naravi. Še kratek sprehod po gozdu in že je dišalo po kosilu. Popoldansko pestro dogajanje je obogatil obisk krajevnih gasilcev. Prijazno so nam dovolili, da smo si nadeli gasilsko opremo in preizkusili nekaj njihove opreme. Žal pa je njihov obisk skrajšal dež in deloma tudi sneg, ki je začel naletavati. Pa nič hudega, saj je bila napetost tako ali tako usmerjena v večerni ples in pico.
Pravljično zimsko jutro. Resnično! Dočakali smo belo odejo. Kljub temu, da so temperature vztrajno rasle in je bilo čutiti, da se bo kmalu stopil, ga je bilo dosti za malček zimskih radosti. Seveda brez opreme nismo imeli kaj dosti od njega, pa vseeno, za fotografijo ga je bilo dovolj. Dopoldansko pakiranje in lov za skritim zakladom sta bili programski smernici za zadnji dan.
S seboj v dolino ne bomo odnesli samo par gramov čiste mišične mase zaradi odlične lokalne kuhinje, ampak tudi lepe vtise, pridobljeno kondicijo zaradi višinske razlike, nove prijateljske vezi, tisočere nasmehe, prehojene kilometre, zaklade, občutek pripadnosti, izkušnje iz samostojnosti in lepe spomine. Da, tudi brez snega in smučanja, je bilo zimovanje uspešno. Cilji realizirani. Rezervacija za naslednjo sezono oddana.
Zapis in fotografije: Damjan K.
