MEDNARODNA KONFERENCA
Mednarodna konferenca »Učenje, iz šole v življenje« bo potekala 17. in 18. oktobra 2025, v M hotelu, na Derčevi ulici 4 v Ljubljani. Bo dogodek, ki bo združil strokovnjake, raziskovalce, pedagoge, druge strokovne delavce, delodajalce ter zastopnike nevladnih organizacij in državnih institucij na področju izobraževanja in zaposlovanja oseb z motnjo v duševnem razvoju.
Namen konference je predstavitev dobrih praks, inovativnih pristopov in izzivov pri izobraževanju, sodelovanju s starši ter vključevanju oseb z motnjo v duševnem razvoju v različna delovna okolja.
Konferenca bo ponudila priložnost za mreženje med udeleženci, izmenjavo izkušenj in vzpostavitev novih sodelovanj na mednarodni ravni. Cilj dogodka je ozaveščanje o pomenu enakopravnega dostopa do izobraževanja in zaposlovanja ter spodbujanje družbene vključenosti oseb z motnjo v duševnem razvoju. Rezultati in zaključki konference bodo predstavljali pobudo za premislek pri oblikovanju politik in strategij, ki bi pripomogle k izboljšanju kakovosti življenja in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami ter njihovih družin.
PRIJAVA NA KONFERENCO
Vljudno vas vabimo, da se na konferenco prijavite s svojim prispevkom (»Navodila za pisanje prispevka ter roki za oddajo« – povezava). Veselimo se vaših predlogov, ki bodo obogatili program in spodbudili razpravo o aktualnih temah. S prijavo prispevka imate priložnost predstaviti svoje delo, raziskave ali projekte širši strokovni javnosti.
Prispevek na mednarodni konferenci bo ovrednoten s 4 točkami v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.
Na konferenco se prijavite s prispevkom ali kot slušatelji preko spletnega obrazca, ki je dostopen NA TEJ POVEZAVI. Prijave bomo zbirali do zasedenih mest.
VSEBINSKI SKLOPI
1. Izobraževanje, splošna poučenost, inovativne metode poučevanja, učenje za življenje in delo
V proces izobraževanja otroci vstopijo že v vrtcu, kjer je s prilagoditvami dobro poskrbljeno tudi za otroke z motnjo v duševnem razvoju. V nadaljevanju jim šola poleg prilagojenega in posebnega vzgojno izobraževalnega programa nudi različne oblike individualnih prilagoditev, ki so proti koncu šolanja usmerjene v poklicno izobraževanje in učenje za življenje s ciljem izbrati njim primerne oblike zaposlitve. Skozi ves proces izobraževanja jim ob strani stojijo mnogi strokovnjaki, ki učencem omogočijo razvoj njihovih potencialov in učinkovite premostitve primanjkljajev.
Splošna poučenost predstavlja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja manjšo časovno enoto. Področje splošne poučenosti v grobem delimo na podskupine jezika, matematike in spoznavanja okolja. Teme so večinoma družboslovne in naravoslovne, zraven pa seveda najdemo tudi vsebine s področja vedenja in socialnih spretnosti. Učni načrt je vsebinsko usklajen z dogajanjem v vsakem delu leta. Tako se časovno usklajuje z letnimi časi, prazniki, dogajanju v naravi, osnovnimi pojmi, ki jih potrebujemo v življenju (velikostni odnosi, osnovno štetje, osnovno opismenjevanje), spoznavanju sebe in svojega telesa, predmetov in pojavov v vsakdanjem življenju, spoznavanju flore in favne, prometu, skrbi za zdravje in nego telesa.
V pričujočem vsebinskem sklopu se bomo osredotočili na zgoraj opisane vsebine.
- So primerne za vse podkategorije otrok z MDR?
- Kako težje vsebine poenostaviti in konkretizirati?
- Kako vsebine iz okolja, ki nam ni relacijsko tako blizu, približati v učilnici (Kako v Ljubljani obravnavati morske teme? Kako približamo vsebino zime in zimskih športov v topli zeleni zimi?)
2. Svetovalno delo z učenci in njihovimi starši
Svetovalno delo z otroki in mladostniki z motnjo v duševnem razvoju (MDR) zajema tako ocenjevanje sedanje ravni funkcioniranja otroka/mladostnika kot individualne in skupinske oblike pomoči, ki so naravnane bodisi intervencijsko bodisi preventivno. Otroci in mladostniki z MDR poleg odstopanj na kognitivnem področju pogosteje kažejo tudi primanjkljaje na področju čustvenih, socialnih in komunikacijskih spretnosti, večja kot pri vrstnikih z značilnim razvojem, je tudi sopojavnost duševnih motenj. Zaradi vsega navedenega pogosteje potrebujejo sistematično, strokovno podporo s strani svetovalnih delavcev v šoli in tudi izven.
Pri zagotavljanju optimalnih oblik pomoči otrokom in mladostnikom z MDR je ključno konstruktivno sodelovanje svetovalnih delavcev s starši oz. po potrebi tudi z drugimi družinskimi člani (sorojenci, starimi starši …). Starši s strani svetovalnih delavcev pogosto potrebujejo pomoč oz. oporo v procesu sprejemanja otrokovih potreb v posameznih obdobjih razvoja ter ob različnih življenjskih prelomnicah (npr. pri všolanju otroka, preusmeritvi v drug vzgojno-izobraževalni program, prehodu v zaposlitev …). Pomoč oz. svetovanje potrebujejo tudi pri spoprijemanju s konkretnimi vzgojnimi izzivi pri otroku/mladostniku z MDR v domačem okolju. Oblike svetovalnega dela oz. strokovne pomoči staršem so lahko individualne ali skupinske (npr. podporne skupine za starše, skupinski treningi starševskih veščin).
V tem vsebinskem sklopu nas bo zanimalo opredeljevanje (diagnostika) motnje v duševnem razvoju, primeri dobre prakse in predstavitev različnih z dokazi podprtih intervencij/tehnik/metod svetovalnega dela z otroki in mladostniki z MDR ter njihovimi starši. Zanimali nas bodo načini/oblike sodelovanja svetovalnih delavcev znotraj strokovnih (šolskih) in multidisciplinarnih timov ter vloga svetovalne službe pri usmerjanju/vključevanju otrok in mladostnikov v ustrezne vzgojno-izobraževalne programe (predstavitev različnih praks glede na posamezne države; sodelovanje znotraj strokovnega tima; izkušnje, izzivi in zagate pri svetovalnem delu s starši in otroki/mladostniki z MDR v postopku preusmeritve otroka/mladostnika v drug vzgojno-izobraževalni program).
3. Kreativnost, likovno, umetniško ustvarjanje
Razvijanje ustvarjalnosti pri učencih s posebnimi potrebami je izjemno pomembno, saj s tem
razvijajo spretnosti, ki jim koristijo na mnogih drugih področjih. Z razvijanjem ustvarjalnosti
pridobivajo na samozavesti, saj vsak lahko v umetnosti najde področje, na katerem je uspešen. Nekateri učenci razvijajo svoje potenciale pri likovnem ustvarjanju, drugi se sprostijo pri petju ali plesu, tretji kažejo sposobnost dramskega izražanja. Kreativno izražanje jim omogoča tudi sprostitev med drugimi dejavnostmi. S temi dejavnostmi učencem dopuščamo, da se prosto izrazijo in poglobijo svojo domišljijo.
Nekateri učenci potrebujejo umirjeno, samostojno delo, drugi se najbolje izrazijo v skupinskih dejavnostih. Ustvarjalnost v svojih oblikah nudi prav to – individualno ali skupinsko možnost vključevanja učencev, glede na njihove potrebe in sposobnosti. Možnost ustvarjanja razvija spontanosti, krepi socialne veščine in komunikativnost, veča občutek uspešnosti in samopotrditve.
V tem vsebinskem sklopu nas bo zanimalo na kakšen način vključujete ustvarjalnost v pouk ali dodatne dejavnosti. Ali in kako svojo lastno ustvarjalnost prenašate v šolske prostore? Kako pedagogi med seboj sodelujete? Zanimajo nas tudi primeri dobrih praks in vaše izkušnje pri razvijanju ustvarjalnosti.
4. Zaposlovanje
Zaposlitev je pomemben vir identitete posameznika, organizira njegov čas in prispeva k socialni mreži posameznika ter stikov z drugimi. Cilj izobraževanja je usposabljanje za samostojno življenje in delo. Pri osebah s posebnimi potrebami je zaposlovanje potrebno načrtovati še posebej natančno in pravočasno. Za vsakega posameznika je pomembno, da je tudi po zaključku izobraževanja vključen v ustrezno delovno okolje, kjer lahko veščine, priučene v šoli, uporabi na delovnem mestu.
Pogosto je še vedno prepričanje tako strokovne kot splošne javnosti, da je edina možnost zaposlitve po zaključenem posebnem programu vzgoje in izobraževanja varstveno delovni center. Nekateri naši učenci imajo možnost, da se usposobijo za zahtevnejša, vendar rutinirana opravila v običajnih delovnih okoljih in so tudi drugače finančno ovrednotena. Pomemben izziv za prihodnost je pomanjkanje delovne sile na trgu dela in tako je povečana dostopnost do raznolikih delovnih mest, ki lahko ustrezajo spektru posebnih potreb posameznika.
Pri tem sklopu nas bodo zanimali predvsem primeri dobrih praks, predstavitve družbeno odgovornih podjetij, sodelovanja z delodajalci, dobre vključitve v delovno okolje, novi programi tako nevladnih kot vladnih organizacij in vzpostavitve novih oblik zaposlovanja. Zanima nas, kako se varstveno delovni centri danes prilagajate novim potrebam uporabnikov in katere nove programe uvajate. Iskali bomo odgovore na pomanjkljivosti pravne ureditve, pomanjkanje novih izobraževalnih programov, prilagoditve učilnic/delavnic, prilagojenim potrebam trga dela in zmožnostim naših učencev ter oblikovanje mentorjev na delovnih mestih. Zanima nas kako učenje za življenje in delo prilagajate potrebam vaših učencev in katera področja zaposlitvenih veščin še posebej razvijate. Kako pristopate k novim delodajalcem in na kakšen način ste najbolj uspešni. Osvetljevali bomo izzive sodelovanja z družino učenca in njegovim širšim socialnim okoljem.
5. Prosti čas
Pri vzgojno-izobraževalnem delu z otroki in mladostniki z motnjo v duševnem razvoju je prosti čas, ki nastopi po šolskem-vzgojno izobraževalnem delu in pade na skrb staršev oz. skrbnikov velik zalogaj. Poleg aktivnosti za vzdrževanje in pridobivanje različnih spretnosti in skrbi, ohranjanja dobrega počutja, zdravja in socializacije, spada v ta del tudi razbremenitev staršev v smislu pomoči osebnega asistenta ali storitev socialnega vključevanja.
Prostočasne aktivnosti zajemajo velik del vsakdana tako v času šolanja kot ob šolah prostih dnevih in so izjemnega pomena za celostni zdrav razvoj posameznika. Posameznik odkriva življenjske priložnosti, se uči socialnih veščin, razvija potenciale, samostojnost, krepi šibka področja ter se usmerja v kreativno preživljanje prostega časa, povezano z njihovimi interesi. Na trgu je veliko ponudbe za običajno populacijo, kamor se populacija otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju težko vključi brez prilagoditev. Veliko breme in soočanje z različnimi izzivi (vedenjske in duševne težave, zasvojenost z zasloni ipd.), tako ostane na starših. Zakonsko je določena možnost koriščenja osebne asistence v sklopu pravilnikov socialnega varstva pa tudi področje družabništva, ki ga izvajajo nevladne organizacije. To je v veliko pomoč družini s posameznikom z motnjo v duševnem razvoju, v smislu razbremenitve in pomoči, še posebno na področju prostega časa.
V prispevkih naj bo v ospredju inovativnost, učinkovitost in prilagojenost prostočasnih dejavnosti, pristopov na področju športa, umetniških, sprostitvenih, kulturnih in socialno vključujočih dejavnosti.
Zanimali nas bodo primeri dobre prakse, kako se kot strokovnjaki soočate s krepitvijo tako telesnega kot duševnega zdravja oseb s posebnimi potrebami na podorčju preventive in ali so prostočasne aktivnosti lahko tudi spremljajoči del v času zdravljenja ter preprečevanja nadaljnih težav. Poleg tega pa tudi vsebine in primeri dobre prakse s področja osebne asistence in družabništva.
KOTIZACIJA
KOTIZACIJA (DDV je že obračunan po predpisani stopnji): Kotizacija za udeležence znaša 200 €. V primeru zgodnje prijave in/ali prijave s prispevkom, znaša kotizacija 150 €. Zgodnje prijave zbiramo do 30.4.2025.
V kotizacijo je vključeno: dvodnevna udeležba na konferenci, kava in prigrizek med odmorom, potrdilo o udeležbi na konferenci.
*V kotizacijo NI všteta cena kosila. Možnost samopostrežnega kosila ob doplačilu (23eur/dan/osebo).
Račun za plačilo kotizacije bomo samoplačnikom poslali na elektronski naslov, ki ste ga navedli v prijavnici. Pri udeležencih, kjer je plačnik seminarja delovna organizacija, ki posluje z e-računi, bomo račun poslali na naslov organizacije, ki ste jo navedli ob prijavi.
NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO KAKOVOSTNIH PRISPEVKOV
Prispevke objavljamo v slovenskem in angleškem jeziku. Besedilo mora biti strokovno pripravljeno, bralcu razumljivo in obvezno lektorirano. Slovenski povzetek s ključnimi besedami naj bo napisan tudi v angleškem jeziku. Predstavitev prispevka bo potekala v slovenskem jeziku ali angleškem jeziku.
Rok za oddajo povzetka strokovnega prispevka: 15. 1. 2025.
Kratek povzetek (od 800 do 1200 znakov skupaj s presledki) oddajte TUKAJ.
Povzetke bo pregledal uredniški odbor. Prijavljeni bodo o tem, ali je njihov prispevek sprejet, obveščeni 30. 1. 2025. Uredniški odbor se bo odločal na podlagi ustreznosti glede na vsebinske sklope in števila prejetih povzetkov prispevkov.
Rok za oddajo celotnega strokovnega prispevka je 1. 3. 2025.
Pri pisanju povzetka prispevka se držite naslednjih priporočil:
- Predstavite in poudarite pomembnost svoje teme na področju dela z otroki s posebnimi potrebami.
- Uporabljajte jasen, jedrnat jezik, ki je razumljiv širši strokovni javnosti.
- Jasno izpostavite, kako vaše delo ali vaša raziskava prispeva k boljšemu razumevanju, podpori in izobraževanju oseb s posebnimi potrebami.
- Vsebina vašega prispevka naj bo povezana z vsebinskimi sklopi mednarodne konference.
Splošne smernice avtorjem
Smernice so namenjene avtorjem v pomoč pri pripravi kakovostnih prispevkov. Ti morajo biti lastni, inovativni ter prvič predstavljeni, prikažejo pa naj novosti na področju dela z otroki s posebnimi potrebami, še posebej pa naj se osredotočijo na naslednje vsebinske sklope:
- izobraževanje, splošna poučenost, inovativne metode poučevanja, učenje za življenje in delo;
- svetovalno delo z učenci in njihovimi starši;
- kreativnost, likovno, umetniško ustvarjanje;
- zaposlovanje ter
- prosti čas.
Dolžina strokovnega prispevka naj obsega med 10 000 in 15 000 znaki s presledki (pri štetju znakov se upošteva uvod, osrednji del ter zaključek).
Naslov prispevka
Naslov prispevka naj bo dovolj jasen, kratek in jedrnat ter povezan z vsebinskimi sklopi konference.
Napisan naj bo v slovenskem in angleškem jeziku.
Povzetek s ključnimi besedami
V njem jasno in kratko povzemite vsebino prispevka. Opišite namen in glavne ugotovitve oziroma sklepe prispevka, izogibajte se dodajanju svojih mnenj in splošnih trditev. Obsega naj med 800 in 1200 znaki skupaj s presledki. Pripravite ga skrbno. Izogibajte se uporabi kratic in okrajšav. Uporabite prvo osebo množine ali trpnik.
Uvod
V uvodu opišite glavni namen in cilje vašega prispevka. Prikažite, kaj je vaše glavno vodilo pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Ob koncu uvoda nakažite, kako boste nakazano problematiko razvili in na kateri vsebinski sklop se boste osredotočili.
Osrednji del besedila
Osrednji del po potrebi razčlenite na več poglavij in podpoglavij, naslove primerno označite. Omejite se na praktične dejavnosti in nova spoznanja, ki ste jih izvajali oziroma do katerih ste prišli. Pri teoretičnih prispevkih razdelajte vsebino – koncepte, teorijo, pregled literature, raziskav … Pri predstavitvi primerov iz prakse najprej opredelite teoretične podlage za vaše praktično delo, v nadaljevanju pa opišite vsebine in metode vaših konkretnih primerov. Poudarite uporabnost ter kakovost vaših pristopov pri delu z otroki s posebnimi potrebami.
Izogibajte se pretiranemu naštevanju. Bodite pozorni na uporabo aktualnih in strokovnih virov.
Uporaba slik in preglednic lahko pripomore k razumljivosti ter zanimivosti prispevka. Njihova zgradba naj bo preprosta in pregledna. Slike in preglednice naj dopolnjujejo vašo vsebino, v prispevku pa vedno navedite, kje se sklicujete nanje ter jih podrobneje opišite.
Pri podatkih, trditvah ali ugotovitvah, ki niso neposreden rezultat vašega dela, citirajte vire in jih navedite v seznamu virov ob koncu članka. Upoštevajte avtorske pravice objavljenih del.
Zaključek
V zaključku strnite vaše bistvene ugotovitve. Zapišite jih kratko in razumljivo, opozorite na prednosti in pomanjkljivosti, podajte predloge za nadaljnje strokovno delo.
Viri in literatura
Skrbno izberite literaturo, ki jo boste uporabili. V seznamu navedite vse vire, ki ste jih v prispevku uporabili. Navajajte po abecednem redu priimkov avtorjev oziroma po naslovih del, če avtor ni znan. Uporabite vsaj 3 strokovne vire.
Pri ustreznem navajanju virov in literature si pomagajte z navodili za citiranje in navajanje virov po 7. verziji APA standardov, ki so dostopni tudi na naslednji povezavi: Citiranje in navajanje virov po 7. verziji APA standardov (uni-lj.si)
NAVODILA ZA OBLIKOVANJE BESEDILA PRISPEVKA