MEDNARODNA KONFERENCA

Mednarodna konferenca »Učenje, … iz šole v življenje« je potekala 17. in 18. oktobra 2025 v M hotelu na Derčevi ulici 4 v Ljubljani. Dogodek je združil več kot 120 strokovnjakov iz različnih področij – raziskovalce, pedagoge, druge strokovne delavce, delodajalce ter predstavnike nevladnih organizacij in državnih institucij na področju izobraževanja in zaposlovanja oseb z motnjo v duševnem razvoju ter tudi starše in sorojence otrok s posebnimi potrebami. Udeleženci so prisluhnili prispevkom 54 predavateljev iz 10 držav.

Namen konference je bil predstaviti dobre prakse, inovativne pristope in izzive pri izobraževanju, sodelovanju s starši ter vključevanju oseb z motnjo v duševnem razvoju v različna delovna okolja. Konferenca je ponudila priložnost za mreženje med udeleženci, izmenjavo izkušenj ter vzpostavitev novih sodelovanj na mednarodni ravni. Cilj dogodka je bilo ozaveščanje o pomenu enakopravnega dostopa do izobraževanja in zaposlovanja ter spodbujanje družbene vključenosti oseb z motnjo v duševnem razvoju.

Na koncu prvega dne se je odvila okrogla miza z naslovom »20 let kasneje«, kjer so razpravljali predstavniki učencev, staršev, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavoda RS za šolstvo, Centra Janeza Levca Ljubljana, VDC Tončke Hočevar ter Centerkontura – Program socialne vključenosti.

Sklepi okrogle mize ter predavanj po vsebinskih sklopih:

Izobraževanje

Konkretizacija pouka in poučevanja: spoznali smo primere poučevanja v praksi, ki je prilagojeno otrokom z motnjo v duševnem razvoju – kako fotosintezo ponazorimo z aktivnim sodelovanjem učencev pri pouku, pomen prisotnosti živali v učilnici, možnosti za samostojno delo otrok v posebnem programu vzgoje in izobraževanja s pomočjo tihe knjige, pomen tipnih slik za vse kategorije otrok s posebnimi potrebami, kako s pomočjo konjev otroci spoznavajo trajnostne teme, kdaj je vključevanje v inkluzivne oddelke smiselno in uspešno.
Več primerov iz prakse – Udeleženci so imeli priložnost spoznati številne primere dobrih praks iz različnih izobraževalnih okolij. Predstavljene so bile inovativne učne metode, individualizirani pristopi ter učinkoviti načini vključevanja otrok z različnimi posebnimi potrebami v redne in prilagojene programe. Praktični primeri so ponazorili, kako lahko sodelovanje med učitelji, svetovalnimi delavci, starši in širšo skupnostjo prinaša konkretne izboljšave v kakovosti pouka in vključevanja otrok. Takšne izmenjave izkušenj so bile ocenjene kot izjemno dragocene in navdihujoče.
Spoznanje, da smo pri izobraževanju otrok z motnjo v duševnem razvoju izredno inovativni – Razprave so pokazale, da se v praksi že uveljavljajo številni kreativni in prilagojeni pristopi, ki dokazujejo visoko stopnjo strokovne inovativnosti med slovenskimi in tujimi strokovnjaki. Učitelji in svetovalni delavci pogosto delujejo v zahtevnih okoliščinah, a z izjemno predanostjo razvijajo učinkovite metode, ki izhajajo iz konkretnih potreb otrok. To potrjuje, da je področje izobraževanja otrok z motnjo v duševnem razvoju prostor nenehnega učenja, prilagajanja in iskanja novih rešitev.
Želimo si še več delitev idej in inovacij – Kot eden od zaključkov sklopa se je izpostavila potreba po še večji povezanosti med strokovnimi delavci ter ustvarjanju priložnosti za delitev dobrih praks. Udeleženci so izrazili željo po rednejšem sodelovanju med ustanovami, strokovnimi združenji in posamezniki, ki razvijajo inovativne pristope pri delu z otroki z motnjo v duševnem razvoju. Poudarjeno je bilo, da odprta izmenjava idej, gradiv in izkušenj krepi skupnost strokovnjakov ter omogoča, da se dobre rešitve širijo.

Zaposlovanje:

Mentorstvo je ključno za uspešno vključevanje v delovno okolje. Potrebno ga je zagotoviti tako v organizaciji, ki osebo napoti na delo, kot tudi pri delodajalcu, ki osebo sprejme. Vrednotenje mentorstva in izobraževanje o tem, kako biti dober mentor, sta nujna za dolgoročni uspeh.
Oglaševanje naj temelji na zgodbah, kakovosti in trajnosti. Fokus naj bo na lokalnih, ročno izdelanih in trajnostnih produktih, ki nosijo osebno zgodbo. Prodajo je smiselno preseliti na splet in jo podpreti z uporabo sodobnih pristopov – socialna omrežja, vplivneži in digitalni marketing.
Integrirana zaposlitev je v Sloveniji premalo prepoznavna. Manjka nacionalna oznaka kakovosti za podjetja, ki so družbeno odgovorna in zaposlujejo depriviligirane skupine. Varstveno-delovni centri premalo aktivno pristopajo k podjetjem in ne izvajajo praks iskanja konkretnih delovnih mest, kot to počnejo podjetja na Zahodu. Premiki na tem področju se vendarle že dogajajo. V naše okolje jih iz tujine prinašajo družbe same. Prav tako je potrebno zagotoviti možnost izbire zaposlitve znotraj zaščitenih delovnih mest v varstveno delovnih centrih.
Potrebno je iskati nove, inovativne ideje za zaposlovanje. Primeri dobrih praks vključujejo gojenje gob, interno poštno službo, preverjanje prisotnosti in naročanje prehrane, vzpostavitev inkluzivne kmetije s pridelki in delavnicami za team building (vključeni prostovoljci). Takšne ideje omogočajo konkretna delovna mesta in večjo vključenost v družbo.
Izobraževanja o varstvu pri delu naj bodo prilagojena. Izvedba varstva pri delu mora biti podana v lahkem branju, z uporabo simbolov, fotografij in prilagojenih izročkov, ki omogočajo boljše razumevanje in večjo samostojnost oseb z motnjo v duševnem razvoju. Preverjanje naj ne temelji samo na pisnih preverjanjih, saj se tako preverja le pismenost in ne uporabnost znanja. Potrebno je sodelovanje z izvajalci teh programov. Šole lahko pomagajo s svojimi izkušnjami.
Skupnost oseb z motnjo v duševnem razvoju ponuja alternativo tekmovalnosti. V teh skupnostih prevladujejo medsebojna pomoč, empatija, podpora in pristno veselje do uspeha drugega. Prostovoljno delo z njimi je lahko »reset« – priložnost za stik z bistvom človečnosti, sočutjem in življenjem v trenutku.
Izziv za naslednjih 20 let – vzpostavljen portal za ponujanje in iskanje dela, vez med delodajalci in deloiskalci.
Sprememba zakonskih podlag – olajšave za podjetja, ki sodelujejo z varstveno-delovnimi centri ter jim nudijo kooperantska dela ali zaposlijo njihove uporabnike v integrirane zaposlitve. Ponovno vzpostaviti možnost za študentsko delo učencem posebnega programa vzgoje in izobraževanja, starejših od 15 let.

Svetovalno delo

Pomen razvijanja emocionalne regulacije, komunikacije in socialnih spretnosti pri otrocih z motnjami v duševnem razvoju (MDR) in avtističnimi motnjami (AM) –Predavatelji so poudarili, da je razvijanje emocionalne regulacije, učinkovite komunikacije ter socialnih spretnosti ključno za celostni razvoj otrok z MDR in AM. Sodobni pristopi v svetovalnem delu temeljijo na razumevanju čustvenih potreb otrok, njihovega socialno – kognitivnega funkcioniranja ter na ustvarjanju varnega okolja, s sistematičnim razvijanjem in krepitvijo samoregulacije, spretnosti reševanja socialnih problemov, komunikacije, samozaupanja in samoučinkovitosti.
Pomen opolnomočenja in podpore staršem/družinam – V prispevkih je bilo poudarjeno, da je opolnomočenje staršev in družin ključen dejavnik uspešnega vključevanja otrok z MDR in AM v vzgojno-izobraževalne in družbeno okolje. Svetovalni delavci imajo pomembno vlogo pri krepitvi zaupanja staršev v lastne zmožnosti pri razumevanju otrokovega vedenja in potreb ter pri iskanju učinkovitih starševskih kompetenc za soočanje z izzivi vsakdana.

Izpostavljeno je bilo tudi, da je potrebno krepiti družbeno zavest z namenom, da bi starši v večji meri zaupali strokovnem ravnanju komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter strokovnih delavcev vzgojno-izobraževalnih inštitucij. Na ta način bi se starše spodbujalo, da sprejmejo odločitve v največjo korist njihovih otrok, tudi takrat, ko le-te niso v skladu z njihovimi pričakovanji.

Nove, inovativne ideje in programi za otroke in starše s strani izkušenih praktikov – Predstavljene so bile inovativne metode in programi, ki so jih oblikovali in jih izvajajo strokovnjaki z namenom izboljšanja kakovosti življenja otrok z MDR in AM ter njihovih družin.
Pomen timskega sodelovanja strokovnih delavcev v procesu svetovanja otrokom z MDR in AM in njihovim družinskim članom – Strokovnjaki so poudarili pomen medsebojnega sodelovanja strokovnih delavcev z namenom optimalne učinkovitosti svetovalnega procesa, namenjenega otrokom in njihovim družinam.

Kreativnost

Skupaj skozi ustvarjanje gradimo in se vključujemo v širšo skupnost – ustvarjalni procesi predstavljajo pomemben most med posameznikom, skupino in širšo skupnostjo. Skozi skupno ustvarjanje se gradijo vezi, krepi občutek pripadnosti ter spodbuja sodelovalno učenje. Udeleženci so izpostavili, da kreativni projekti omogočajo otrokom, mladostnikom in odraslim, da skozi umetnost, glasbo, gib ali druge oblike izražanja aktivno prispevajo k skupnemu dobremu ter s tem razvijajo občutek odgovornosti in povezanosti s skupnostjo.
Potrebno je veliko iznajdljivosti in osebnega angažmaja pri pridobivanju finančnih sredstev za projekte Ena izmed pomembnih tem razprav je bila tudi zahtevnost pridobivanja finančne podpore za kreativne in vključujoče projekte. Predavatelji so poudarili, da uspeh na tem področju pogosto temelji na osebni motivaciji, inovativnosti in predanosti posameznikov, ki iščejo različne načine financiranja – od lokalnih razpisov in donacij do mednarodnih partnerstev.
Skozi proces ustvarjanja naredimo nekaj dobrega zase, s končnim rezultatom pa nekaj navdihujočega za druge – Kreativni proces ima dvojno vrednost: udeležencem omogoča osebno rast, izražanje in sprostitev, hkrati pa končni rezultat pogosto prinaša sporočilo, ki navdihuje in povezuje druge. V prispevkih je bil večkrat omenjen pomen izkušnje ustvarjalnosti kot poti k notranjemu ravnovesju, samospoznavanju in medsebojni empatiji. Umetnost in ustvarjalnost sta predstavljeni kot orodji, ki presegata individualne meje ter odpirata prostor za skupno doživljanje in razumevanje.
Z entuziazmom lahko premikamo meje – Zaključna sporočila sklopa so poudarila, da so navdušenje, vztrajnost in srčnost temelj vsakega uspešnega ustvarjalnega projekta. S predanostjo in pozitivnim pristopom lahko posamezniki in skupine dosegajo izjemne rezultate, tudi ob omejenih sredstvih in izzivih. Entuziazem je bil predstavljen kot gonilna sila, ki povezuje ljudi, spodbuja sodelovanje ter omogoča, da se zamisli preoblikujejo v konkretne, družbeno pomembne projekte.

Prostočasne aktivnosti za otroke s posebnimi potrebami

Prostočasne aktivnosti imajo za otroke s posebnimi potrebami izjemen pomen, še posebej za otroke z motnjami avtističnega spektra, saj zanje pogosto ni dovolj primernih možnosti vključevanja. Sodelovanje v prostočasnih dejavnostih ni pomembno le za celostni razvoj otroka, temveč ima velik vpliv tudi na dobrobit družine. Že ena ura tedensko, ko je otrok vključen v ustrezno dejavnost, lahko staršem pomeni dragocen čas za počitek, sprostitev ali druženje — morda le miren sprehod, klepet s prijateljico ali skodelico kave v miru.
Prosti čas kot priložnost za vključevanje v skupnost Prosti čas predstavlja eno najnaravnejših priložnosti za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v širšo skupnost. Integracija in inkluzija se pri prostočasnih aktivnostih pogosto uresničujeta lažje in bolj spontano kot v formalnem izobraževalnem okolju. Takšne aktivnosti otrokom omogočajo, da se povezujejo z vrstniki, gradijo socialne spretnosti in občutek pripadnosti.
Pomembnost izbire in samostojnosti – Za razliko od šolskega izobraževanja, ki je obvezno in večinoma pogojeno s krajem bivanja, prostočasne aktivnosti ponujajo otroku možnost izbire glede na njegove želje, interese in sposobnosti. S tem otrok krepi občutek samostojnosti, odgovornosti in osebne svobode (glede na sposobnosti, v svojem obsegu).
Različne oblike prostočasnih dejavnosti – V pojem prostočasnih aktivnosti ne sodijo le športne in kulturne dejavnosti, kot so glasba, ples, gledališče, risanje, slikanje ali obisk kina. Pomemben del kakovostnega preživljanja prostega časa predstavljajo tudi socialne interakcije in doživetja v vsakdanjem življenju — praznovanja rojstnih dni, prazniki, izleti in druge skupne aktivnosti. Tu pa se je kot pozitivna pridobitev pokazala uvedba oz. Vloga osebnega asistenta, ki omogoča kakovostno preživljanje prostega časa. Čeprav je njegov osnovni namen pomoč osebi s posebnimi potrebami, njegova prisotnost pogosto pomeni podporo celotni družini. Osebni asistent lahko pomaga pri organizaciji praznovanj (rojstni dan, prazniki,…), vključevanju otroka v druge prostočasne dejavnosti ter prispeva k večji povezanosti in sproščenosti v družinskem življenju.

________________________________________________________________

The International Conference “Learning, … From School to Life” (Report & Conclusions)

Zbornik prispevkov

Foto galerija