Po jutranjem luninem mrku se je naredil lep vroč dan, ki ni sledil vsakdanu ponedeljkovega urnika.
Naša pot je vodila ven iz Ljubljane proti Orlam, po ozki cesti, ki se odcepi v še ožjo stransko ulico, kjer domuje Ranč. Tam so nas sprejeli odprtih rok. Ne samo sprejeli, še nahranili in napojili so nas, kot so navajeni ravnati z vsemi živimi bitji.
Za nas so našli tudi nekaj dela in še več zabave. Vožnja v prikolici, ki jo vleče traktor, nas je navdušila, skrb in nega živali umirila in priklenila na trenutek tu in zdaj. Bližnja srečanja s tako pisano druščino so priklicala mnogo občutij, ogromno dotikov tako različnih kož, kožuhov in kožuščkov, perja … pa nam je dalo občutek za prijem vsake živali posebej.
Prijaznost gostiteljev, nova doživetja, predvsem pa druženje vseh štirih skupin, ki smo ga že takooo dolgo pogrešali, nam bodo ostali v spominu kot lepo doživetje, presvetljeno z dobro voljo.
Valentina Vrhunc
