Za večino učencev je izmenjava v okviru projekta Erasmus+ (Naravne poti učenja in poućevanja) eno izmed največjih doživetij v procesu njihovega šolanja. Nekateri so prvič leteli z avionom, bili več tisoč kilometrov stran od doma. Prvi dan so si ogledali izobraževalno središče CEKDEV. V šoli smo si ogledali različne učilnice, ki so po notranjosti identične frizerskemu salonu in hotelski sobi, ter učilnice za gospodinjstvo in likovno umetnost (ročne spretnosti). Zanimivo jim je bilo to, kako šola poskrbi za učence s posebnimi potrebami, jih pripravi za poklic ter jim zagotovi prakso in službo. Za vse to poskrbi minister za izobraževanje.
Naslednji dan smo si ogledali izobraževalni center za pomoč pri govoru, kjer so nam prikazovali različne prostore za otroke (prostor za fizioterapijo, za individualne obravnave pri psihologu, logopedu, specialnem rehabilitatorju …) in komunikatorje, ki jih uporabljajo. Učenci so si z veseljem pogledali načine uporabe komunikatorjev. Na koncu pa smo odtisnili svoje dlani na plakat v znak sodelovanja.
Tretji dan, ko smo si ogledali mladinski center v Antalyi, lahko zagotovim, da so učenci uživali v dejavnostih, ki so jim jih pripravili. Izvajali so različne športne aktivnosti, spoznali tradicionalni Turški način slikanja na vodo – Ebru, spoznali tradicionalne turške glasbila, na katera so tudi zaigrali ter plesali na turško glasbo. Pri vseh dejavnostih so se jim pridružili tudi uporabniki mladinskega centra. Nazadnje pa so se igrali tudi igro Vroči krompir (‘Hot Potato’), ki so se jo z največjim užitkom udeležili prav vsi.
V tem tednu so si učenci ogledali tudi stari del in center mesta Antalya, malo starorimsko mestece Side, kjer so si ogledali ruševine amfiteatra in agore ter kanjon Göynük, kjer so uživali v vožnji s čolni in pogledu na neokrnjeno naravo. Tudi vreme nam je odlično služilo, saj smo ga v prostem času izkoristili za plavanje v toplem morju.
Dnevi so hitro minili in učenci so z ogledi in aktivnim sodelovanjem pridobili mnogo znanj in izkušenj, predvsem s področja strpnosti, prijaznosti, odprtosti, prilagajanja okolju in povezovanju s turškimi vrstniki. Spoznali so novo kulturo, prehrano, zraven pa so še odkrili, kako je za otroke, kot so oni, poskrbljeno drugje. Po njihovih obrazih sodeč je ta teden minil prehitro in in se z lepimi spomini vračajo v svoje domove.