Črnuče, Sračja dolina, Rašica
Bilo je oblačno, nič kaj obetevno petkovo jutro. Toda, kmalu zatem, ko smo zapustili mestni vrvež in se podali v objem prečudovitega gozda, so sončni žarki že neutrudno iskali pot skozi krošnje dreves. Potoček ob poti nas je spremljal vse do ograde z desetimi srnjadi. Presenečeni in polni čudenja smo opazovali drug drugega. Ko so se pogledi srečali, si lahko videl eno samo žalost in hrepenenje po svobodi. Še krajši vzpon, preizkušanje električnih pastirjev in zelišč ob poti, in kočno, na vrhu še najboljši jabolčni sok. Potem pa dooolga pot nazaj v šolo. Pot, polna jamranja, jadikovanja in žuljev. Kakšen perfekten dan!!
Učiteljici in učenci 7,/8,b
