“Če želite premagati občutek izključenosti in osamitve, združite moči z drugimi!”
Na Centru Janeza Levca Ljubljana, v OVI Jarše že nekaj let potekajo skupinski pogovori s starši naših učencev. Skupino za pozitivno starševstvo vodijo izkušeni pedagoginji Irena Roblek in Anuška Kovač ter šolska psihologinja Mojca Jerovšek Toth. Vsako šolsko leto se vanjo vključi pet do sedem družin mlajših učencev. Vsebine pogovorov so predvsem s področja vzgoje otrok, spodbujanja pozitivnega vedenja ter celostne podpore družinam.
‘Otroci so naše največje bogastvo; z nami v naši šoli bodo le kratek čas, z vami pa ostanejo vse življenje.’
Ker nam v mnogih primerih ravno največji izzivi starševstva, prinesejo najdragocenejše lekcije, starše na naših srečanjih učimo kako opazovati svojega otroka mu znati pristopiti ter jim ponudimo orodje, ki ga potrebujejo, da bi lahko prebrodili težke situacije in bodo tudi v prihodnje bolje pripravljeni, da se s težavami soočijo in jih rešijo.
Srečanja temeljijo na primerih dobre prakse, ki so strokovno podprti, so pravi dialog in izmenjava mnenj ter potekajo v prijetnem, navdihujočem, živahnem in zaupnem vzdušju. Zasnovana so tako, da ne utrjujejo težave, ampak s podporo drugih članov skupine pomagajo zdraviti npr.: občutke osamitve, tesnobe, sovražnosti, stresa, depresije, jeze, osamljenosti, sramu in izključenosti in na tak način vzljubiti in podpirati sebe in svoje družinske člane. Zavedamo se, da več ljubezni, ki jo občutimo do sebe, več jo lahko damo ljubljenim osebam in na ta način dobimo vsi dovolj podpore in moči, da lahko poiščemo rešitve.
Ti pogovori omogočajo staršem, da lahko povedo svojo zgodbo, delijo nasvete z drugimi starši ali dobijo informacije od strokovnjakov in tako pomagajo sebi in drugim. Imajo pa tudi terapevtski učinek – starši na ta način neposredno izkusijo, kako dobro dene resnična in globoka povezanost z drugimi, kar je pogosto globoka preobrazbena in zdravilna izkušnja. To je kraj, ki jim nudi dovolj varno zavetje, da lahko zaupajo, kaj se jim v življenju resnično dogaja, opustijo svojo čustveno obrambo in izrazijo svoje pristne občutke ter odprto in iskreno spregovorijo o tem, kaj se v resnici dogaja v njihovem življenju (o družini, zakonu, otrocih, delu)– brez strahu, da bi jih kdo ocenjeval, obsojal, zapusti ali kritiziral. To so najbolj potrebovali in to so si najbolj želeli. Ko enkrat to izkusijo, obstaja večja verjetnost, da bodo zbrali pogum in se odprli pred svojimi prijatelji, družino, ljubljenimi – ker sedaj vedo, kako dobro je čutiti raven skupnosti in povezanosti z drugimi.
Naše podporne povezave so v redu, ko lahko odgovorimo z DA na vprašanja kot so: Ali imate koga, ki mu je resnično mar za vas? Koga, ki vam je blizu? Koga, ki vam želi pomagati? Nekoga, ki mu lahko zaupate in ste z njim povsem iskreni? Če na nobeno od teh vprašanj ne morete odgovoriti pritrdilno, nimate učinkovite podpore, s katero bi poskrbeli za svoje telesno zdravje, našli smisel življenja, imeli občutek ugodja, povezanosti in varnosti.
Skeptik bi rekel: ‘ Če imam otroka s posebnimi potrebami, mi bo to, da bom govoril o svojih čustvih, pomagalo bolje reševati težave in probleme ter me posledično pripeljalo k lepšemu življenju? Oh, lepo vas prosim! To je slišati preveč sentimentalno!’ No v resnici JE empatično in sočutno – zato tako dobro deluje! Ker smo družabna in čustvena bitja, znamo poslušati svoj notranji glas in hkrati skrbeti drug za drugega, narejeni smo, da moramo ljubiti in biti ljubljeni. Dejstvo je, da ljudje pogosteje izberemo življenjski slog, ki poveličuje življenje in krepi, kot pa samouničujočega.
Vsak, ki se je kdaj počutil v prostoru polnem tujcev, bolj sam kot doma v samoti, ve, da izolacija ni le v številu ljudi okoli tebe. Meri se s kakovostjo odnosov v našem življenju.
Starši se morajo zavedati, da so njihova čustva zanje edinstvena in resnična, da so enkratni, posebni, nekaj vredni, pomembni in z namenom na tem svetu. Njihova čustva so jezik, ki jih povezuje z drugimi, s skupino. Pomembno je, da prepoznajo in izrazijo svoja čustva, vplivajo na svojo življenjsko zgodbo, jih delijo z drugimi, spoznajo, v čem so si podobni, kaj jih povezuje, kaj jim pomaga preseči osamitev, ki jih odtujuje od drugih in od njih samih. Vsi imamo v sebi globljo modrost, pa morda zanjo niti ne vemo, vse dokler se ne čutimo dovolj svobodne, da spregovorimo naglas.
Zdravilno je tudi empatično poslušanje; pogosto se pojavi globoko zaupanje v življenje, ko slišimo kaj drugi v resnici čutijo. Zaveš se, da nisi sam, da si v čudoviti družbi; pogosto nam postanejo prej navadni ljudje, ki živijo svoja življenja, ko enkrat stopimo v njihove čevlje, izredni.
Udeleženka pripoveduje:’ Z leti sem se umaknila v lupino udobja in se, kolikor se je le dalo, izogibala druženju in sklepanju novih prijateljstev. Skupina za pozitivno starševstvo je vse to spremenila; že od prvega dne sem čutila, da so me soudeleženci, s katerimi sem imela srečo deliti svoje izkušnje, sprejeli medse. Sprostila sem se in odprla na način, na katerega sem že skoraj pozabila. Zdi se mi, da grem s srečanj vedno čustveno odprta, sproščena in srečna.’
Ganljivo je doživeti, kako so starši opisovali svoj proces sprejemanja otroka, koliko optimizma in humorja premorejo, kako se trudijo opolnomočiti sebe, družinske člane in prijatelje, da jim je vrednota družinska harmonija, da se trudijo deliti starševske vloge in si ob vsem vzeti čas tudi za partnerski odnos ter kako z lastnim zgledom – nekaj družin celo neposredno vpliva na okolje ter posredno spreminja družbeno mnenje.
Nekaj načel naše skupine:
- Skupina je namenjena povezovanju, ne popravljanju.
- Ne potrebujemo kritiziranja, potrebujemo občutek, da smo ljubljeni.
- Vsak od nas si zasluži biti viden, opažen, slišan, sprejet.
‘Če želite, da bodo vaši najboljši nameni postali trdni cilji in da vaša osebna predanost ne bo oslabela, ne hodite sami.’
Starši so povedali, da so se naučili premagati svoje strahove, se sprejemati, postati odprti in čuteči do drugih in skupaj črpati moč iz ljubezni. Na srečanjih resnično uživajo v druženju, podane informacije se jim zdijo zelo koristne, tudi sami jih bodo poskusili uporabiti pri vzgoji svojih otrok. Vsakokrat se lepo zahvalijo za res zabavno, pronicljivo in interaktivno srečanje ‘Skupine za pozitivno starševstvo’ ter strokovno gradivo, ki ga dobijo ob koncu vsakega srečanja, katerega so se udeležili bodisi na lastno pobudo, na pobudo pedagoginj njihovih otrok, ker so že obiskovali našo skupino ali ker jim je bilo všeč naše vabilo.
IZZIVI ZA NAPREJ
Vsi skupaj – strokovni delavci in starši iščemo nove, sodobne poti sodelovanja in priložnosti za druženja. Tudi starši otrok s posebnimi potrebami potrebujejo prijateljske družine in prostore razumevanja njihovih potreb. Naše starše je življenje postavilo pred veliko preizkušnjo že mnogo prej, kot nas vse skupaj trenutna epidemija COVID-19, znajo se boriti, se prilagoditi in nikoli ne obupajo. Mislimo, da se lahko marsičesa naučimo od njih in da si zaslužijo oporo, vzpodbudo in druženje.
Avtorica: Mojca Jerovšek Toth, univ. dipl. psih., Center Janeza Levca Ljubljana, OE OVI Jarše, svetovalna služba
Vir fotografij: arhiv Skupine za pozitivno starševstvo