Danes v šoli me je obiskalo vprašanje, ki ga zastavljam vam – povejte mi, v čem ste podobni žabam.
Prav gotovo bi nekdo rekel, da ima kot žabe rad vodo, da rad plava, skače, ponoči rogovili. Ali pa bi z velikim veseljem čez zimo otrpnil in počakal, da ga v življenje pokličejo tople sapice, pomešane z vonjavami prvih vzbrstelih cvetk.
Nekdo bi se našel v žabjih preobrazbah, saj se prav vsak od nas spreminja. Lahko pa se počuti kot princ ali princeska, ki čaka na poljub, ki bo razkril skrito lepoto.
Kakorkoli, mi imamo žabe radi. Hvaležni smo Bredi, ki nas prav vsako leto poveže s prijaznimi študenti, ki nam potrpežljivo in z veliko ljubezni razlagajo o žabah, njihovih značilnostih in nas učijo ravnati nadvse previdno, da teh mehkih gumijastih bitij ne poškodujemo.
To noč smo zato hodili nadvse previdno, se razveselili vsake male kepice, ki je tiho ždela na tleh. Ko smo se družili, so nas žabe mimogrede naučile, da niso nagravžni zdrizasti stvori, ampak živa bitja, ki bi rada imela svoj košček prostora pod soncem.
Pa smo mimogrede našli še eno podobnost z žabami. Kajne?
Tatjana Skerlep
