Ko stresa stres
Kaj je stres, preventiva in obravnava stresa.
‘Ljudje radi poveličujemo uspešne ljudi, ki so v stresu. Občudujemo jih, ker so sposobni zdržati velike pritiske, obremenitve in stresne situacije. Ko nekdo reče: ‘ogromno delam’ ali pa ‘sem pod velikim pritiskom’ ali prepričljivo ‘jaz vse prenesem’, ‘nič mi ne pride do živega’– to slišimo kot neverjetno in zavidljivo in celo vzamemo kot pravi in edini način na poti do naših ciljev. ‘
Raziskave kažejo, da 80 odstotkov vseh delovnih nesreč povzroči človeški faktor, da so bolj nagnjene k napakam osebe pod večjim stresom in da se utrujeni in napeti ljudje, ne odločajo vedno najbolje. V Sloveniji je kar 70 odstotkov vseh obiskov bolnikov pri zdravniku zaradi bolezni, ki so povezane s stresom.
- Opredelitev stresa
Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika na pritisk, ki ga povzroči določena obremenitev, tako imenovani stresor (dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element), ki jo mora sleherni premagati, obvladovati ali se nanjo prilagoditi, da lahko živi kvalitetno življenje. Je začasen prilagoditveni proces, ki ga spremljajo duševni in telesni simptomi in se razlikuje od izgorelosti po tem, da je slednja končna stopnja, ko odpovedo prilagoditveni procesi, in je rezultat daljšega stresa ter dolgotrajnega neravnotežja med zahtevami okolja in viri posameznika.
Kadar določen dogodek zaznavamo kot težaven ali boleč – to je takrat, ko je stres izrazito negativen (izguba službe, smrt partnerja, prometna nesreča, razveza itd.) naši možgani telesu sporočijo, naj se pripravi na nevarno situacijo; temu fiziološkemu odzivu pravimo “boj” ali ”beg” in je znak, da je posameznik v nevarnosti in mu pomaga, da se zaščiti.
V splošnem poteka stresni odziv po sledečih fazah:
- Prva faza, imenovana tudi alarmna faza, kjer pride do dražljaja, ki pri posamezniku povzroči šok.
- Druga faza, kjer pride do mobilizacije, ko se posameznik spoprijema s stresorji.
- Tretja faza predstavlja prizadevanje posameznikovega organizma, da se uspešno spoprime s stresorji in njihovim učinkom. Prizadevanja so lahko uspešna, v tem primeru se delovanje organizma povrne na normalno raven, v nasprotnem primeru pa pride do pojava izčrpanosti in drugih motenj delovanja organizma.
Simptomi reakcije na stres se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo do nekaj ur do nekaj dni.
Ločimo simptome/znake stresa v:
- mislih – tega ne zmorem, to je grozno, kaj se mi dogaja, vsi pritiskajo name…
- čustvih, razpoloženju – potrtost, napetost, nagla jeza, občutljivost, razdražljivost, prepirljivost, pomanjkanje odločnosti, živčnost, izguba smisla za humor, depresija, nezadovoljstvo, preobremenjenost, apatičnost, občutki krivde, pretirane čustvene reakcije…
- telesu – potne, mrzle dlani, pospešen utrip srca, glavobol, slabost, težave z dihanjem, prebavne motnje, driska, bolečine, zadrževanje vdiha, utrujenost, šibkost, nesproščenost, mišična napetost in krči, prehladi in infekcije, pogosto uriniranje, panični napadi, akne, povečano izpadanje las, škrtanje z zobmi…
- vedenju – neorganiziranost, pomanjkanje volje, težave s pozornostjo, spanjem, jokavost, spremembe apetita, socialni umik, agresivnost, sovražnost, sumničavost, problemi v komunikaciji, uživanje poživil, več manjših nesreč…
- mišljenju – pozabljivost, zmanjšanje koncentracije, slabo presojanje, zamegljene predstave, težave pri razmišljanju, matematične napake, negativne misli, težave pri sprejemanju odločitev, težave pri učenju novih stvari, nočne more, pretirana zaskrbljenost, neorganiziranost…
- Individualne razlike in stres
Stres in dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako težki. To je odvisno od posameznikove osebnosti, njegovih izkušenj, energetske opremljenosti, njegove naravnanosti in trdnosti, kakovosti medosebnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo, okoliščin v katerih se pojavijo ter širšega in ožjega okolja v katerem živi.
Naša telesa se razlikujejo v tem:
- kako reagirajo na stres: nekateri se na stres odzovejo z močnim potenjem, povišanim krvnim pritiskom in srčnim utripom, medtem ko je odziv drugih le minimalen. To je odvisno deloma od ocene dogodka kot stresnega ter od ocene svoje zmožnosti za soočanje s stresnim dogodkom.
- kako okrevajo po stresu: po reagiranju na stres se mora telo spet povrniti v prejšnje stanje, mora si opomoči. Med posamezniki obstajajo velike razlike v tem, kako hitro se to zgodi, razlike so tudi pri posameznem človeku glede na življenjsko obdobje.
- koliko stresne obremenitve prenesejo: telo se kar naprej spreminja, posameznik pa se odziva na stres in se poskuša vračati na prejšnje stanje, pri čemer pa je vračanje vsakič znova manj in manj popolno in telo se izčrpa.
- kako odporna so na stres: nekateri ljudje ostanejo zdravi, tudi ko se stresorji pojavljajo – so torej bolj odporni na stres. Odpornost na stres je povezana z izoblikovanimi strategijami soočanja s stresom, nekaterimi osebnostnimi značilnostmi in socialno oporo.
- Odzivanje na stres
Razmerje med našimi lastnimi zahtevami in zahtevami okolja ter sposobnost reševanja je tisto, kar nam pove, ali bo stres škodljiv in uničevalen (negativni stres – distres) ali pa ga bomo obvladali in na s bo celo spodbudil k dejanjem (pozitiven stres – eustres).
Vir slike: http://skupajzazdravje.nijz.si/media/stres.za.udelezence.pdf
Nekateri ljudje imajo zelo visok prag za bolečino, kar pomeni, da jih skoraj nič ne boli. Podobno je pri nekaterih ljudeh s stresom – kot da ga ne bi čutili. Zato se jim rado zgodi, da spregledajo simptome stresa in se jih začnejo zavedati šele, ko nastopijo posledice dolgotrajnega bremenilnega stresa.
‘Nihče ne more ves čas delovati s polno močjo, niti najbolj sposobni in motivirani posamezniki.’
Če je stresnih situacij preveč, so preveč zgoščene, premočne ali dolgotrajne, pa nas lahko kronični stres vodi v različne motnje, težave in bolezni:
- prebavne motnje: izguba teka, pretirana ješčnost, slabost pred bruhanjem ali siljenje na bruhanje, zgaga, čir na želodcu ali dvanajstniku, diareja, sindrom razdraženega črevesja, zaprtje, napenjanje…
- motnje srca in ožilja: motnje srčnega utripa, visok krvni tlak, srčni infarkt, možganska kap, migrena…
- motnje imunskega sistema: sladkorna bolezen, rakava obolenja, alergije…
- motnje mišičnega sistema: bolečine v vratu in hrbtu, mišični krči, glavoboli, žilni krči…
- motnje dihal: prehladi, astma…
- vedenjske spremembe: pretirana ješčost – debelost, izguba teka – anoreksija, povečano kajenje, povečano uživanje kofeina, povečano uživanje alkohola, jemanje mamil…
- duševne motnje: anksioznost vključno s strahom, fobijami, obsesijami in depresije…
- Vrste stresa:
Pozitivni stres – eustres Stres je lahko za nas koristen, kadar na nepredvidene ovire gledamo kot na izzive. Tako nam pravšnja mera napetosti omogoči večji uspeh, ustvarjalnost in učinkovitost, predvsem pa spodbudo; med učinke pozitivnega stresa bi prišteli večjo motiviranost, družabnost, umirjenost, srečo/zadovoljstvo, samozavest in odločnost, energičnost.
Negativni stres – distres Kadar so pritiski pretirani, se spremenita tudi naše obnašanje in zaznavanje, spremenijo se naše vsakdanje sposobnosti oz. se pojavijo znaki škodljivega, zdravju nevarnega (negativnega) stresa: znižajo se intelektualne sposobnosti, neučinkovito komuniciramo s soljudmi in okolico, kažejo se posledice na čustveni in socialni ravni.
Fizični stres Gre za stres, katerega povzročitelji so hitro in nepričakovano delovanje mehaničnih oziroma fizičnih dejavnikov. Primer teh so hrup, spremembe v telesni temperaturi, udarci, vibracije, prah, svetloba in nevarne snovi itd.
Biološki in fiziološki stres Povzročajo ga biološki in fiziološki dražljaji oz. dejavniki. Ti dražljaji so poškodbe, motnje bioloških ritmov, izguba telesnih tekočin, motnje metaboličnega ravnovesja, stradanje, povzročitelji infekcij, zastrupitev itd.
Psihološki stres Gre za stres zaradi okoliščin, ki izhajajo iz nepričakovanega življenjskega dogodka (smrt, zadetek na lotu, ločitev, napredovanje, rojstvo otroka…), konfliktov, nevarnih položajev, občutkov ogroženosti ter vrste drugih pojavov, ki v človeku vzbujajo neprijetno stanje, strah.
Socialni stres Je posledica dejavnikov socialnega izvora. Posledice ne občuti le posameznik, ampak določeno socialno okolje oziroma celotna družba. Primeri socialnega stresa so spori, konflikti med osebami, nemiri, upori, socialne krize, odnosi s partnerjem, izven zakonske zveze, priženjeni družinski člani, starševstvo, družina in otroci, odnosi s sodelavci, z nadrejenimi/podrejenimi, s prijatelji ali sosedi, itd.
Eksogeni (zunanji) stres povzročajo zunanji dejavniki, ki jih mora posameznik sprejeti, predvsem pa je pomembno, da v največji meri omeji nevšečnosti, ki mu jih povzroča. Le-te se kažejo v simptomih, ki jih posamezniku povzročajo stresne okoliščine, kot npr.: velike spremembe v načinu življenja, spremembe v okolju, nepričakovani dogodki, družina, delovno okolje, družba.
Endogeni stres pa povzročijo stresne okoliščine, ki jih posameznik ustvari sam pri sebi in se jim z lahkoto izogne. Kot primer: strah pred višino, negotovost, kadar čakamo na rezultate laboratorijskih preiskav, drža, ki se kaže pri ljudeh z negativnim odnosom do soljudi in okolja; nerealno pričakovanje pri perfekcionistih, slabe navade, neorganiziranost.
Stres na delovnem mestu Je pojav, ko zahteve delovnega mesta presegajo sposobnosti, ki jih mora zaposleni izpolniti oziroma obvladovati. Te so npr.: preobremenjenost, slabe delovne razmere, pomanjkanje časa zaradi prekratko postavljenih rokov, nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja priložnosti za izkaz, nejasne vloge in pomen delovnega mesta, spremembe delovnih metod, slaba obveščenost.
Stres vsakdanjega življenja Življenje v moderni družbi je bolj stresno, kot je bilo kadarkoli prej v preteklosti. Naša življenja so bolj kompleksna, kot so bila življenja naših staršev in staršev pred njimi. Nekateri med nami se ne morejo otresti stresnega življenja zaradi okoliščin doma (finančne težave, otroci, zdravstveno stanje in težave v odnosu s partnerjem), mnogokrat pa zaradi službe, zahtevnosti delovnega mesta.
Stres moderne tehnologije Povzročajo ga različni komunikacijski mediji- družabna omrežja, nenehni dostop do interneta, elektronska pošta… saj spremembam ne morejo slediti vsi enako hitro. Danes poznamo že celo nov termin za stres te vrste: fear of missing out (FOMO strah, da česa ne bi zamudili).
- Stres pri otrocih in mladostnikih
Zanje so najpogostejši stresorji: šolske zahteve in obremenitve, negativne misli in občutki o sebi, telesne spremembe med odraščanjem, težave z vrstniki, nevarna soseska, nezdravo življenjsko okolje, ločitev staršev, kronične bolezni v družini, smrt bližnjega, selitev, menjava šole, preobremenjenost s številnimi obšolskimi dejavnostmi, previsoka pričakovanja, finančne težave, prva zaljubljenost, težave z učitelji…
Na stres se odzivajo drugače kot odrasli:
Občutljivost za stres je odvisna od otrokove starosti, zrelosti in izkušenj: ne znajo oceniti, kateri dogodki jih ogrožajo in kateri ne, ne reagira, ko ga na cesti skoraj povozi kolesar, joka, ko mu bratec vzame igračo.
Pojav drugačnih simptomov od prej naštetih: motnje vedenja, regresivno vedenje (zvijanje las, zvijanje, sesanje prsta), izogibanje stresnemu dogodku, povečana odvisnost od odraslih, učne težave (pozabljivost, okrnjena domišljija, težave pri razmišljanju), telesni znaki (bolečine v trebuhu, vrtoglavica, driska, glavoboli).
Na prehodu v adolescenco: postopna neodvisnost od odraslih avtoritet, večje število dogodkov, ki terja uporabo strategij za spoprijemanje s stresom, žal jih veliko izbere manj prilagojene, kot npr.: zloraba prepovedanih substanc, prekomerno prehranjevanje ali hujšanje…
Tudi otrok, ki ga želimo obvarovati škodljivega stresa, naj v prvi vrst živi zdravo življenje. Pomembno je, da mu nudimo občutek varnosti, da razumemo njegove težave ter se o njih z njim resno pogovorimo.
Stavki s katerimi pomirimo otroka v stiski: Mi lahko to narišeš? Rad te imam, varen si. Pretvarjajva se, da pihava velik balon. Zajela bova zrak in pihala do pet. Nekaj ti bom rekla in želim da dobesedno ponoviš za mano. ‘Jaz to zmorem!’ (naredi to 10x). Kaj se bo zgodilo potem? Če bi bilo tvoje počutje pošast, kako bi izgledala? Položiva tvojo skrb na polico, medtem ko midva (poslušava tvojo pesem, greva na sprehod, pojeva sladoled), potem jo bova spet pobrala. Zapri oči. Zamisli si…
- Preventiva in zdravljenje stresa
Ko človek zboli je potrebno vse preventivne nasvete vzeti povsem resno in takoj spremeniti svoj življenjski slog, sicer je lahko usodno. Vsak od nas ima svoje strategije spoprijemanja s stresom; za nekatere bo to zatekanje v samoto, iskanje notranjega miru, za druge družba bližnjih, za tretje droge, hrana ali spolna aktivnost. Kdo drug bo problem rešil na analitičen način, nekdo pa bo o nastalem problemu le premišljeval in razglabljal do izčrpanosti. Nekateri se za problem krivijo ali iščejo krivca pri kom drugem, spet drugi pa stisnejo zobe in se soočijo z danim problemom .
“Vi ste edina srečna oseba, ki jo poznam”, je rekel nek človek Williamu Jamesu, ameriškemu filozofu in psihologu. ”Vedno imate nasmeh na obrazu, celo kadar se soočate z največjimi težavami.”
“Ne smejim se zato, ker sem srečen” je odgovoril James. ”Srečen sem, ker se vedno smejim.”
Najboljša metoda obvladovanja stresa je zdrav način življenja s proti-stresnimi ukrepi:
Poznavanje stresa, stresorjev: naučiti se moramo kako prepoznavati stres, svoje odzivanje na stresno situacijo in bolezni, ki lahko nastanejo zaradi stresa.
Prekinitev : obvladovanje in čim hitrejša ustavitev oz. prekinitev stresa.
Zmanjšanje teže zahtev in pritiskov: reševanja problema se lotimo po postopnih korakih, hkrati pa si postavljamo prednostne naloge in stvarne cilje, ki jih želimo doseči- učenje praktičnih tehnik obvladovanja problemov.
Skrb za dobro počutje in zdravje: zdravo se prehranjujemo, redno pijemo veliko tekočine, predvsem vode, prednost posvečamo vitaminom (A, C, E, B-skupine) in mineralom (Fe, Ca, Se, Mg, Cu, Zn), vendar nam spreminjanje prehranjevalnih navad ne sme postati nov vir stresa.
Fizične aktivnosti: telesna aktivnost je dobra zaščita pred stresno povezanimi boleznimi, gibati se moramo redno, saj se ne izboljša le naše zdravstveno stanje, temveč tudi kakovost opravljenih del.
Izleti v naravo, delo na vrtu, zraku: narava vpliva na dvig imunskega sistema in razbremeni telo stresa, nas napolni z energijo in pozitivno vpliva na nas.
Upravljanje s časom: ne nalagajte si več dela, kot ste ga zmožni opraviti, v še tako polnem urniku si moramo najti tudi nekaj časa za počitek.
Počitek: je nujen za regeneracijo in obnovo telesnih ter predvsem mentalnih sposobnosti, izboljša koncentracijo, pozitiven vpliv na razpoloženje in čustveno stanje.
Čustva in vedenje: samokontrola vedenja, trening asertivnosti, trening socialnih veščin, izgrajevanje mreže prijateljev, načrtovanje in organizacija delovnega in prostega časa.
Humor: čas in prostor za manj ‘pametne’, pa bolj prijetne in užitkov polne dejavnosti.
Sproščanje: namen sproščanja je ta, da dosežemo telesno stanje, ki je obratno od tistega, ko smo pod stresom; sproščamo se lahko sami s stvarmi, ki nas veselijo (poslušanje glasbe, risanje, ples, pogovor s prijateljem, druženje s hišnim ljubljenčkom), ali poiščemo pomoč strokovnjakov, npr. masaža, hipnoza, joga ipd..
Pozitivno razmišljanje: premagati prepričanja, ki nas omejujejo, osredotočiti na svoje prednosti, biti samozavestni, se veseliti izzivov, imeti odprt in pozitiven odnos do sebe, ljudi in okolice, sprijazniti z okoliščinami, ki se jih ne da spremeniti, vprašati se moramo, kaj je sploh v naši moči, ne pričakujmo od sebe in drugih nekaj kar je nemogoče, biti odgovoren za svoja dejanja in stati za svojimi prepričanji, odgovorni za svoje misli, čustva, zdravje in obnašanje.
Omenjene strategije so primerne tudi za otroke in mladostnike, pozorni moramo biti le na to, da so primerne njihovi starosti. Naša dejanja so zgled otrokom, zato je dobro, da se znamo odrasli dobro spopasti s stresorji v svojem življenju, saj bomo tako lažje razumeli in pomagali tudi svojim otrokom, ki so v stresu.
Včasih pa se kljub omenjenim strategijam in tehnikam stres pojavi v vsej svoji podobi ter nam povzroči zdravstvene težave, zato je takrat potrebno poiskati zdravniško in druga strokovno pomoč (psiholog, psihoterapevt), pri otrocih in mladostnikih pa tudi s šolskim svetovalnim delavcem, da se prične zdravljenje in odpravljanje bolezni.
‘Da bi lahko živeli v sožitju s stresom, moramo najti svoj lastni ritem: strune ne smejo biti preveč napete, ker lahko počijo; niti premalo, ker ne dajo pravega zvoka. Najti pravo mero stresa je kot uglasiti violino lastnega bivanja… ‘Luban-Plozza
Skupaj se potrudimo za srečno življenje, vsak dan bodimo hvaležni za prejeto ljubezen, nasmehe, prijazna dejanja, moč, da vse opravimo, da vztrajamo, ko nam kaj ne gre, za zdravje, ki je najbolj dragoceno. Drug drugemu pomagajmo, vsak naj bo odgovoren za svoje obveznosti, skupaj načrtujemo aktivnosti, skušajmo biti organizirani in učinkoviti, zaradi tega bomo močnejši in delo bo postalo lažje. Bodimo iskreni, srčni in skromni ter drug drugega spoštujmo. Poiščimo svoj mir in vsak dan pozdravimo s srcem, polnim hvaležnosti. Naredimo si življenje tako, da nam bo lepo in lepega ne jemljimo drugim.
Mojca Jerovšek Toth, univ.dipl.psih.
Center Janeza Levca Ljubljana, OE OVI Jarše, svetovalna služba